galerija/zgodba-50th-birthday-gift-for-wife.jpg
Žena je oktobra dopolnila petdeset in zanjo je nemogoče kupiti darilo, ker si res ničesar ne želi. Poskušal sem kake tri tedne in nisem prišel nikamor, potem pa sem nekega večera nehal razmišljati o predmetih in začel pisati, kaj je pravzaprav naredila. Ta seznam je zelo hitro postal dolg.
Dve službi hkrati čez devetdeseta, drugo ponoči. Hiša, ki sva jo zgradila sama v štirih poletjih, z izposojenim mešalcem in odrom iz desk. Trije otroci, ki vsi kličejo ob nedeljah, ne da bi jih kdo opominjal. In vrt, ki ga je enajst let spreminjala v to, kar je hotela.
Vse to je šlo na tovornjak.
Hiša stoji na ploščadi in ena stran je še vedno gol zid iz blokov, z odrom. To sem naročil namenoma. Tako je stala dve od tistih štirih poletij in delati se, da ni bilo tako, bi naredilo zgodbo manjšo. Mešalec je privezan zraven, njena modra delovna halja z nočne službe pa visi na kljuki ob kabini, v pravem odtenku modre, kar sem preveril dvakrat.
Registrska tablica je datum najine poroke. Tri kolesa zadaj so otroška, po vrsti, kot so prihajali, in vsako ima majhno tablico z rojstnim dnem.
Čez vso stran prikolice piše: She built all of this.
Vrt zavzame več slike kot hiša, kar je pravilno. Paradižniki na kolih, sliva, ki jo je vzgojila iz koščice, klop z obrabljenimi naslonjali, zalivalka z udrtino in Šapa, ki sedi pokonci in nadzoruje, kot počne vedno.
Dal sem ji jo v kuhinji ob sedmih zjutraj, ker pri čem bolj slovesnem ne bi nikoli pri miru sedela. Dolgo jo je gledala in ni rekla ničesar, kar me je malo prestrašilo, potem pa je rekla edino, kar je lahko rekla.
Ograjo si pozabil.